Si lahko izposodim orožje?

Posoja se lahko le orožje, ki je vpisano v orožni list. Pomembno je, kateri orožni list, glede na vrsto orožja, posedujeta posameznika, ki želita izmenjati orožje (orožni listi imajo na drugi strani, pod rubriko

01, zaznamek: " tip/vrsta orožnega lista" , ki se lahko glasi: VARNOST, LOV ali ŠPORT).

Posojanje lahko poteka npr. med lovci ali med športniki, nikakor pa ne more lovec posoditi orožja športniku ali obratno, tudi če imata oba enake kose orožja vpisane v različno vrsto orožnega lista. Bistvenega pomena je torej namen uporabe.

Lahko orožje prenašam prek meje?

Osebe z bivališčem na ozemlju Republike Slovenije, ki po slovenskih predpisih posedujejo katero od veljavnih orožnih listin, lahko pri pristojnem organu podajo vlogo za izdajo Evropske orožne prepustnice. Za orožje, vpisano v prepustnico, je v nekaterih primerih (če tako določa zakonodaja posamezne države) potrebno še posebno dovoljenje držav članic EU,  dovoljenje te države vpišejo v omenjeno listino kot zaznamek.

Takšno dovoljenje pa ni potrebno, če imajo lovci v prepustnico vpisano orožje kategorij C in D, športniki pa orožje kategorij B, C in D, in potujejo znotraj Evropske skupnosti, namen njihovega potovanja pa je udeležba na lovu ali športnem tekmovanju. Pri tem morajo imeti pri sebi ustrezno vabilo, s katerim lahko ta namen izkažejo. Po slovenskem zakonu je število kosov orožja omejeno na tri.

Za prenos orožja prek zunanjih meja je za osebe z bivališčem znotraj EU pri iznosu ali vnosu potrebna orožna listina ali evropska prepustnica in prijava organu, ki opravlja mejno kontrolo. Zračnega orožja, orožja s tetivo, električnih paralizatorjev in razpršilcev ni treba prijaviti, če jih vnaša posameznik.

Za nabavo orožja na ozemlju Republike Slovenije ali znotraj EU, kakor tudi za vnos novo nabavljenega orožja kategorij B, C in D, točka 1,  je potrebno nabavno dovoljenje pristojnega organa in dovoljenje namembne države članice EU, kakor tudi dovoljenje za tranzit držav članic EU.

Pri opravljanju prometa z orožjem mora trgovec za  prevoz orožja znotraj EU ali prek zunanjih meja v vseh primerih pridobiti dovoljenje. Za vse vrste orožja pa velja tudi dolžnost priglasitve na zunanji meji.

Tujci, ki nimajo bivališča v državah članicah EU, potrebujejo za prenos orožja prek državne meje dovoljenje države, v katero orožje prenašajo, in dovoljenja vseh držav članic EU, prek katerih potujejo. Na zunanji meji morajo orožje prijaviti. Pri tem jim bodo, če bodo imeli vsa potrebna dovoljenja in soglasja tranzitnih držav, izdali dovoljenje za prenos orožja. O vnosu Slovenija obvesti državo, kamor je potnik z orožjem namenjen.

Lahko nabavim obrambni sprej?

Obrambni spreji so opisani v 28. tč. 4. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 –UPB1): »Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršujejo dražljive snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju«. Razvrščeni so v 8. točko kategorije D iz 3. člena zakona. Nabavljajo in imajo jih lahko v posesti polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki brez posebnega dovoljenja - 48. člen zakona. Slednje pa ne velja za promet (trgovino) z razpršilci, saj so za to potrebna vsa dovoljenja, ki jih določa V. poglavje zakona. Prav tako za razpršilce veljajo določbe, ki urejajo ravnanje z orožjem (IV poglavje zakona) itd. Iz navedenega sledi, da trgovina, nabava in posest razpršilcev ni povsem prosta, temveč je omejena.

Kdaj se lahko uporabi zračno orožje in kdaj orožje s tetivo?

Zračno orožje je v 21. točki 4. člena zakona o orožju opisano kot kratko (pištole) ali dolgocevno orožje (puške), ki pod pritiskom zraka ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge izstrelke. Orožje s tetivo pa so loki, samostreli, frače in druge naprave, ki s pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva izstreljujejo puščice ali druge izstrelke - 22. točka istega člena zakona.  Navedeno orožje pa lahko po 48. členu zakona lahko nabavljajo in imajo v posesti polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki lahko brez posebnega dovoljenja. Zračno orožje in orožje s tetivo se lahko nosi in uporablja na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali premoženje. Mladoletne osebe pa ga lahko nosijo in uporabljajo samo pod nadzorstvom polnoletne osebe - 23. člen zakona. Opustitev tega je sankcionirana kot prekršek v 81., 82. in 83. členu zakona. 

Kje se lahko hrani strelivo?

Po 4. členu Pravilnika o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, reda na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (Uradni list RS, št. 66/2001) se mora strelivo hraniti v ognjevarni omari. Kaj pomeni ognjevarna omara, je opredeljeno v 2. členu pravilnika: »ognjevarna omara je varnostna omara ali blagajna, opisana v predhodni točki, z dodatkom, da mora biti izvedba dvoplaščna, prostor med obema plaščema napolnjen z negorljivo izolacijo ter stik ohišja in vrat opremljen z vsaj eno požarno pripiro in negorljivim tesnilom«. 

Predhodna točka: »sef pomeni protivlomni vsebnik, ki se zaklepa z dvobradnim ključem, kombinacijsko ključavnico ali elektronsko ključavnico in je lahko kot protivlomna varnostna prostostoječa ali vgradna, eno ali dvovratna kovinska omara, izdelana iz najmanj 3 mm debele jeklene pločevine, z varnostnim previsom vrat na tečajni strani in trismernim zapahnim mehanizmom ali kot protivlomna blagajna varnostne stopnje I ali več v skladu s slovenskim standardom SIST EN 1143-1«.

Lahko uporabim teleskopsko palico za samoobrambo?

Splošna opredelitev orožja je podana v 2. členu Zakona o orožju (ZOro-1-UPB1- Uradni list RS št 23/05), po katerem je orožje predmet, izdelan ali prilagojen tako, da lahko pod pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma razpršuje pline, tekočino ali drugo substanco, in drugi predmeti, katerih namen je predvsem:

- da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali nevarnost,

- za lov,

- za športno streljanje.

Teleskopske palice lahko po tej določbi razvrstimo med orožje, in sicer med predmete, ki z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali nevarnost. Hkrati pa se ti predmeti (teleskopske palice) uporabljajo tudi za napad. Ne glede na to, da teleskopskih palic Zakon o orožju izrecno ne omenja, jih lahko glede na splošno pojmovanje orožja razvrstimo med hladno orožje po 8. točki kategorije A  3. člena zakona,  in sicer kot prepovedano orožje. Po  20. točki  4. člena zakona so hladno orožje boksarji, bodala, buzdovani, gumijevke in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad. Hkrati pa 1. točka 4. člena zakona tudi pove, da je prepovedano orožje tisto  orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom niso dovoljeni, razen, če s tem zakonom ni drugače določeno. Edina izjema od tega pravila po Zakonu o orožju je zbiranje orožja – 28. člen zakona. Kakršna koli druga oblika posesti  teleskopskih palic pa pomeni prekršek po 19. točki 81. člena zakona. Za prekršek je poleg denarne sankcije predvidena tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.